Ta dragocena zdravilna rastlina je avtohtona v slovenskih Alpah. Njeno rastišče je skalnato groblje na silikatni podlagi nad 1600 do 2200 m n. v., kjer januarska temperatura ne pade pod – 4 °C, avgustovska pa ne presega 13 °C . Je trajnica in jo najdemo v skalnih razpokah in na kamnitih gorskih tratah. Korenike, zlasti posušene, imajo močan vonj po vrtnicah, po katerem ima rastlina ime. Je dvodomna rastlina z lopatastimi, na sprednji polovici nazobčanimi, debelimi mesnatimi listi. Moška in ženska rastlina se razlikujeta po barvi cvetov, in sicer moška rastlina ima rumeni cvet, ženska pa rdečkastega.
Rožni koren - moška rastlina Rožni koren - ženska rastlina
Pri nas so jo poznali že v 17.-em stoletju. V ljudski medicini so jo uporabljali za povečanje fizične aktivnosti, delovne produktivnosti in odpornosti na višinsko bolezen, za podaljševanje življenja, pri utrujenosti, depresiji, anemiji, demenci, gastrointestinalnih boleznih, infekcijah in motnjah živčnega sistema.
Azijska ljudstva jo uporabljajo že tisočletja kot najbolj učinkovito terapijo pri prehladu in gripi v hladnih zimah. Mongolski zdravniki so jo predpisovali pri tuberkulozi in raku. Prvi zapisi o rožnem korenu so iz časov antične Grčije 77 let p.n.š. Tudi stari Rimljani in Grki so jo uporabljali proti utrujenosti. Vikingi so jo uporabljali za povečanje fizične moči in vzdržljivosti. V tradicionalnih medicinah Rusije, Švedske, Norveške, Francije, Nemčije in Islandije se korenina uporablja že desetletja. Nemški raziskovalci so opisali njeno učinkovitost pri glavobolu, bolečinah, skorbutu, hemoroidih ter poudarili njeno stimulativno in protivnetno delovanje. Ruski znanstvenik Lazarjev je po drugi svetovni vojni v rastlini odkril adaptogene spojine, ki jih je definiral kot spojine, ki normalizirajo funkcije v organizmu in mu tako omogočajo, da se brani pred škodljivimi stresorji. Za takratne ruske astronavte je bilo takšno delovanje izrednega pomena in rastlina je takrat postala vsesplošno zdravilo za astronavte. Od leta 1961 so številne študije uporabe rožnega korena potrdile izboljšanje fizične in mentalne vzdržljivosti, pospešeno regeneracijo telesne energije, vaskularnega sistema in mišičja. Dokazano je bilo njeno protistresno delovanje in izboljšanje psihomotoričnih funkcij ter splošnega počutja.
Stres, ki je v sodobnem življenju vsakodnevno prisoten, sodi med največje »sovražnike« imunskega sistema in je verjetno glavni dejavnik za porast kroničnih bolezni in prezgodnje staranje. Za organizem je na nek način vnaprej pripravljena uvedba izrednega stanja, ki pomaga preživeti. Mnoge normalne dejavnosti organizma so zavrte in vsa razpoložljiva energija se usmeri v nekaj osnovnih mehanizmov, ki so nujni za preživetje. Te stresne mehanizme sprožijo možgani kot odziv na signal, ki ga prepoznajo kot grožnjo za organizem. Preko vegetativnega živčevja vplivajo na delovanje hipofize in notranjih organov. Hipofiza spremeni izločanje hormonov, ti pa vplivajo na druge endokrine žleze v telesu. Glavna posledica je sprememba koncentracije številnih hormonov, kar vpliva na spremenjeno delovanje organov s ciljem, da bi telo lažje preneslo ogrožajočo nevarnost. To je sicer koristna reakcija, ki pa se izkaže škodljiva, če smo stalno izpostavljeni stresu.
Vedenjski znaki pri stresu:
- tesnoba, nemir, napetost, zaskrbljenost,
- potrtost, občutek nemoči in obupa, depresija,
- razdražljivost, jeza, napadalnost, nepotrpežljivost,
- nezadovoljstvo, pretirana občutljivost, pomanjkanje samospoštovanja, nezanimanje za okolje,
- nedokončanje nalog, lotevanje vedno novih nalog,
- težave z zbranostjo, pozornostjo, neodločnost,
- pozabljivost,
- občutek preobremenjenosti, utrujenosti,
- neučinkovitost, neuspešnost,
- nespečnost,
- razbijanje srca,
- motnje v prehranjevanju,
- splošna mišična napetost¸
- glavobol,
- pretirano uživanje alkohola, nikotina, kofeina, analgetikov, pomirjeval in drugih zdravil,
- motnje v spolnosti,
- težave v odnosih z ljudmi,
- težave v komunikaciji.
Med drugim stres okvari črevesno sluznico, zato črevesne bakterije lažje prehajajo v kri in povzročajo smrtno nevarne okužbe zlasti pri dojenčkih, starostnikih in kroničnih bolnikih (Ihan, 2000).
Poleg raznih sprostitvenih tehnik si lahko pomagamo tudi z zelišči, ki imajo adaptogeno delovanje (adaptogeni). Le-ti imajo spekter zdravilnih lastnosti, med katerimi je najizrazitejša pomoč pri stresu.
Mehanizem delovanja adaptogenov dokazan v »in vivo« študijah je zviševanje sposobnosti za delo. Po doseganju maksimuma nivoja storilnosti le temu ne sledi minimum, kot je to značilno za stimulanse, ki le začasno povečajo sposobnost za delo.
Glavne spojine korenike rožnega korena so:
- fenilpropanoidi: rosin, rosavin in rosarin, ki jih skupno imenujemo rosavini in so značilne spojine, ki jih najdemo le v R. rosei,
- feniletanolni derivati: salidrozid, tirosol,
- flavonoidi: rodiolin, rodionin, rodiosin, acetilrodalgin, tricin,
- monoterpeni: rosiridol, rosiridin,
- steroli: daukosterol, beta-sitosteriol,
- fenolne kisline: klorogenska, hidroksicimetna, galna kislina.
Študije na celičnih kulturah, živalih in človeku razkrivajo, da rožni koren krepi imunski sistem, deluje proti utrujenosti, ima protistresno in antioksidativno delovanje ter ima spolno stimulativni učinek. Danes znani učinki rožnega korena so:
- na centralni živčni sistem: izboljša mišljenje, analiziranje, računanje, načrtovanje, vrednotenje ter pozornost, spomin in učenje; deluje protistresno tako pri fizičnem kot čustvenem stresu; deluje stimulirajoče, pomirjajoče in antidepresivno;
- na fizično delo: poveča sposobnost fizičnega dela in izredno skrajša čas okrevanja med obdobji intenzivne vadbe;
- adaptogeni, protistresni in nevroendokrini: adaptogeni omogočajo organizmu, da se brani pred škodljivimi fizičnimi, kemičnimi in biološkimi stresorji;
- endokrini in reproduktivni: izboljša funkcijo ščitnice, timusa in ga ščiti pred razvojnimi spremembami v starosti; izboljša spolno funkcijo pri moških in ženskah;
- kardioprotektivni: preprečevanje poškodbe srca, povzročene s stresom; poveča funkcije simpatičnega in parasimpatičnega sistema, kar omogoča organizmu, da ohranja višje zaloge energije kljub večji porabi med stresom;
- antioksidativni: zaradi močnega antioksidativnega delovanja potekajo za prihodnost pomembne raziskave možnega protitumornega delovanja.
Po slovenski zakonodaji (2008) je rožni koren razvrščen v skupino H (zdravilne rastline, ki se lahko uporabljajo kot živilo). Vsi že do sedaj dokazani učinki dajejo rastlini vedno večji pomen v sodobni fitoterapiji. V lekarni so na voljo prehranska dopolnila z rožnim korenom in farmacevti Vam z veseljem lahko svetujemo o potrebnih informacijah. Kot pri vseh pripravkih rastlinskega izvora pa naj bi se o uporabi rastline R. rosea pacienti posvetovali tudi s svojim zdravnikom, saj je uporaba le-te kontraindicirana v stanjih razburjenja. Zaradi antidepresivnega učinka se naj ne bi uporabljala pri pacientih z bipolarnimi motnjami razpoloženja. Ker ni informacij o njeni varnosti v obdobju nosečnosti in dojenja, se uporaba v tem obdobju odsvetuje.
Pripravila: Tatjana Cajner, mag. farm.
December, 2020
Viri:
Jan D. Vegetativno razmnoževanje navadnega rožnega korena (Rhodiola rosea L.).Dipl. delo. Ljubljana, Univ. v Ljubljani, Biotehniška fakulteta, Oddelek za agronomijo, 2013
Ana Čadež, Ovrednotenje slovenskega trga rastlinskih prehranskih dopolnil za živčevje, dihala, imunski sistem, kosti, mišice in sečil, Magistrsko delo, Univ. v Ljubljani, Fakulteta za farmacijo, 2014
Novi vodnik – Katera cvetlica je to?, Prevod: dr. Božo Frajman, Kranj, 2008 ( Izvirnik: Die neuen Kosmos – Welche Blume ist das?, Margot in Roland Spohn, Stuttgart, 2007)
Zdravilne rastline – vodnik, Nova izpopolnjena izdaja, Prevod: dr. Janko Rode, Kranj, © 2006, 2010 (Izvirnik: Das neue Kosmos Heilpflanzenfűhrer, Ingrid in Peter Schönfelder, Stuttgart, © 2001, 2010
100% naravna pomoč pri premagovanju stresa, Kapsule z RHODIOLO ROSEO, Medex